Uvod v kisline

Kisline so splošni izraz za razred spojin.
Ozka definicija kisline v kemiji je, da so vsi kationi, ionizirani v vodni raztopini, vodikove ionske spojine. To teorijo, ki jo je predlagal Arrhenius, imenujemo Arrheniusova kislinsko-bazična teorija.
Široka definicija je: snov, ki lahko sprejme elektronske pare.
Večina teh snovi je zlahka topnih v vodi, nekaj, kot je kremenčeva kislina, pa jih je težko topnih v vodi. Vodna raztopina kisline je na splošno prevodna, njene prevodne lastnosti pa so povezane s stopnjo ionizacije v vodi. Nekatere kisline obstajajo kot molekule v vodi in ne prevajajo elektrike; Nekatere kisline v vodi disociirajo na pozitivne in negativne ione, ki lahko prevajajo elektriko.
Kislinsko-bazna protonska teorija: širša definicija, ki meni, da lahko reakcija zagotovi protone, je kislina, in obratno je baza, ta definicija se imenuje JM Bronsted-TM Lowryjeva kislina. Ta teorija se imenuje kislinsko-bazična protonska teorija.
Bronstedova kislost je koncept v protonski teoriji kisline in baze, ki predstavlja sposobnost snovi, da sprošča protone (H plus ). Natančneje, če A snov HA s sproščanjem H plus A postane ⁻, je njena Bronstedova kislost konstanta ravnotežja za odziv HA=H plus a ⁻. Večja kot je ravnotežna konstanta, lažje HA sprošča protone in močnejša je njena Bronstedova kislost.
Lewisova kislinsko-bazna teorija: predlagal Američan GN Lewis. Ta teorija opredeljuje kisline kot akceptorje elektronskih parov, širše znane kot Lewisove kisline. Kislinsko-bazična reakcija je reakcija kovalentne vezi med docking akceptorjem elektronov in donorjem elektronskega para.
Mehka in trda kislinsko-bazična teorija: mehka in trda kislinsko-bazična teorija je razširitev Lewisove kislinsko-bazične teorije. V mehki in trdi kislinsko-bazični teoriji sta kislina in baza razvrščeni kot "trda" oziroma "mehka".